“Dragi, kje so fotke z lanskega dopusta?”

Verjetno se vam je že zgodilo, da se vam je povečal srčni utrip, ko ste ugotovili, da ste iz računalnika pobrisali datoteko ali dve. Cmok v grlu se je naredil, ko ste ugotovili, da je celotna mapica s fotografijami lanskega dopusta izginila. Tla pod nogami pa ste zagotovo izgubili, ko ste se začeli zavedati, da niste nikoli naredili varnostne kopije.

“A kje so fotke lanskega dopusta si vprašala?”…

Zaradi takih in podobnih dogodivščin, smo danes preizkusili programček Piriform Recuva Free. Recuva je eden izmed programčkov, ki nam lahko v takih primerih vsaj delno priskočijo na pomoč. Piriform, ki ga je julija letos prevzel Avast, je bolj poznan javnosti po programu CCleaner. Zanimalo nas je, kaj dejansko zmore ta zastonjski programček in do katere mere nam lahko pomaga.

Za preizkus smo pripravili 400GB velik trdi disk, na katerega smo prekopirali približno 300GB podatkov v 100.000 datotekah (JPEG, TXT, DOC, PDF, XLS, AVI, MP3). Datoteke so bile razporejene v različnih podmapah.
Disk smo namestili v sistem kot pogon D: .
Nato smo iz pogona D: izbrisali 33.000 datotek vseh tipov v velikosti cca. 100GB.
Od tega trenutka naprej, na pogon nismo zapisovali ničesar več.
Kot bomo kasneje dokazali s primerom, je najpomembnejši ukrep pri reševanju pobrisanih podatkov, prenehanje pisanja po pogonu, na kateremu so bili podatki zapisani.
Iz tega razloga smo na sistem priklopili zunanji USB disk ustrezne velikosti, na katerega smo se namenili zapisovati rešene datoteke.
Zagnali smo Piriform Recuva Free, mu pokazali na katerem pogonu naj išče pobrisane podatke in na kateri pogon naj jih odlaga.,


V naprednem meniju smo označili tudi možnost, da nam rešene podatke odlaga v enako drevesno strukturo, kot so bili v originalu.


Pri prvem normalnem skeniranju, nam je program pokazal točno 33.000 datotek, katere je bilo mogoče obnoviti. Samo iskanje in preverjanje stanja pobrisanih datotek je trajalo cca. 40 minut.

Sprožili smo dejansko reševanje datotek in po cca. 2 urah, smo na zunanjem disku imeli vseh manjkajočih 33.000 datotek.
Naključno smo pregledali 1000 izmed pobrisanjih datotek vseh tipov in pri nobeni datoteki nismo zaznali napak.

Da pa bi pokazali, kako pomembno je prenehanje pisanja po pogonu, na katerem so bili izbrisani podatki, smo naredili še en preizkus.
Trdi disk pogona D: smo popolnoma pobrisali (wipe), na novo naredili in namestili pogon D: ter ga formatirali.
Zagnali smo Piriform Recuva Free in se prepričali, da je pogon popolnoma prazen.

 

Pogon smo napolnili z isto vsebino kot pri prejšnjem preizkusu.
Tokrat smo na pogon D: preusmerili tudi privzeto mapo prenosov našega spletnega brskalnika.
Ponovno smo po porbisali 33.000 datotek vseh tipov v velikosti cca. 100GB.
Zagnali smo spletni brskalnik in iz Piriformove strani prenesli namestitveno datoteko Recuva Free, rcsetup153.exe velikosti 5,3MB. To je brskalnik shranil v mapo d:\prenosi.
Datoteke nismo zaganjali, saj je sam program že ostal nameščen od prejšnjega preizkusa.
Ponovno smo zagnali Piriform Recuva Free, mu pokazali na katerem pogonu naj išče pobrisane podatke in na kateri pogon naj jih odlaga (zunanji USB disk).
Spet smo v naprednem meniju označili, naj nam rešene podatke odlaga v enako drevesno strukturo, kot so bili v originalu.
Tokrat nam je pri prvem normalnem skeniranju pokazal točno 32.731 datotek, katere je bilo mogoče obnoviti, 269 datotek pa je bilo poškodovanih ali uničenih.

Vseh 269 poškodovanih datotek je bilo delno ali v celoti prepisanih z datoteko rcsetup153.exe, ki smo jo prenesli z internetne strani po brisanju naših testnih datotek. Samo iskanje in preverjanje stanja pobrisanih datotek je trajalo cca. 50 minut.

Odločili smo se, da poskusimo obnoviti vse pobrisane datoteke in vse datoteke, ki niso popolnoma prepisane. Po obnovitvi, ki je trajala približno 3 ure, smo pregledali 100% uspešno obnovljene datoteke. Tudi tokrat pri teh nismo zaznali težav. Posebno pa nas je zanimalo v kakšnem stanju bodo datoteke, ki so bile prepisane po brisanju in jih je bilo možno le delno obnoviti. Pokazalo se je, da so take datoteke večinoma neuporabne. Delno uporabnih je bilo nekaj TXT datotek, v katerih je manjkal del besedila, in nekaj JPEG datotek, katerim je manjkal del fotografije ali pa je bil spremenjen.

Kaj smo se torej naučili iz tega preizkusa?
Programčki za reševanje izbrisanih datotek lahko marsikomu povrnejo srčni utrip na normalno raven, vendar je uspešnost reševanja izgubljenih podatkov zelo odvisna od tega, koliko smo po pogonu, kjer so bili podatki, pisali. V našem primeru je že zapis ene same relativno majhne datoteke, povzročil izgubo 269 datotek. Če bi imeli naše podatke na sistemskem pogonu, kjer programska oprema in operacijski sistem redno zapisujeta in brišeta, bi bilo uspešno rešenih datotek zagotovo občutno manj. Bistveno je torej, da takoj ko opazimo izgubo podatkov, prenehamo z uporabo pogona in čimprej pristopimo k reševanju podatkov. Če se vam taka zadeva zgodi pri uporabi USB ključkov ali spominskih kartic fotoaparatov je zadeva popolnoma enaka. Prenehajte z uporabo naprave, zamenjajte spominsko kartico v aparatu.

Ko se v življenju srečate s takimi preglavicami in ne veste, kaj bi storili, je najbolje, da poiščete strokovno pomoč na našem servisu računalniške opreme, kjer vam bomo z veseljem svetovali in pomagali.

Seveda je še vedno najboljša zaščita pred izgubo podatkov, redno in pogosto izdelovanje varnostnih kopij podatkov. Tudi na tem področju vam lahko naši svetovalci pomagajo, tako pri izbiri načina izdelovanja varnostnih kopij, kot pri izbiri opreme, ki vam bo pri tem v pomoč.

 

Na svidenje v Digitalnici.